30. Maj 2016
Boštjan Virant
Avtor: Boštjan Virant

So slovenska podjetja pripravljena na podatkovno katastrofo?

Letošnja NT konferenca z več kot 2000 udeleženci je bila idealna priložnost, da domače IKT-strokovnjake povprašamo, kako so njihovi IT – oddelki pripravljeni na morebitno katastrofo uničenja fizične hrambe podatkov. Opravili smo mini raziskavo in ugotovili naslednje …

Pohvalno ima kar 78 % domačih podjetij izdelan načrt ravnanja v izrednih razmerah, ki bi privedle do fizičnega uničenja podatkov (poplava, požar, potres, hekerski napad …). Za njegovo pripravo je pogosto odgovoren oddelek za informacijske tehnologije v navezi z drugimi oddelki. 68% vprašanih je mnenja, da so oddelki v njihovem podjetju dobro organizirani in bi v primeru podatkovne katastrofe učinkovito komunicirali ter se usklajevali.

graf NTK 1

Stava na rezervno lokacijo

Večina podjetij (70%) izzive, povezane z morebitno izgubo poslovnih podatkov in prekinitvijo poslovanja, rešuje s t. i. rezervno oziroma sekundarno lokacijo podatkovnega centra ali strežniške sobe.

graf NTK_2

 

V kar 93 odstotkih primerov podjetja svoje podatke na rezervno lokacijo kopirajo bodisi vsako uro, vsekakor pa vsak dan, zato enak odstotek vprašanih informatikov meni, da poslovanje v primeru izpada sistema/strežnika lahko hitro in učinkovito ponovno vzpostavi.

Obnova podatkov/poslovanja je vsekakor zahtevna

Zgovorni so tudi odgovori na vprašanje »Če bi na lokaciji mojega podjetja prišlo do katastrofe, bi lahko podjetje s poslovanjem nadaljevalo brez motenj v največ:«, ki se glasijo:

  • nekaj minutah 23%
  • nekaj urah 52%
  • nekaj dneh 25%

graf NTK_3

Odgovori so precej skladni z velikostjo podjetja oziroma z obsegom količine podatkov in kompleksnostjo informacijskega okolja. Manjša podjetja lahko svoje poslovanje obnovijo hitreje.

Pri replikaciji in vzpostavitvi sistema po katastrofi se podjetja pogosto zanašajo na zunanjega partnerja

Hitra odzivnost gre tudi na račun dejstva, da že 43 odstotkov organizacij uporablja storitve zunanjega partnerja pri integraciji sistemov ter zmanjševanju tveganj v primeru katastrofe, saj jim zunanji ponudnik zagotavlja razpoložljivost sistemov in IT-virov v primeru katastrofe.

 graf NTK 4

Na poti v 24/7 režim poslovanja

Vse več slovenskih podjetij se odloča za t. i. neprekinjeno poslovanje, za režim delovanja 24 ur na dan in vse dni v letu. Slednje s seboj prinaša tudi zahteve po neprekinjeni razpoložljivosti IT-sistemov. Domačih podjetij, katerih sistemi so vedno dosegljivi, je že 61%!

*vir raziskave: Anketa podjetja S&T Slovenija na dogodku NT konferenca 2016; N=56

 

Nazaj