Računalniški oblak »PRO ET CONTRA«
Pred nekaj leti je eden izmed največjih oblačnih ponudnikov svoj podatkovni center postavil kar pod vodo. Za preizkus je bil uporabljen podatkovni center z 12 strežniškimi omarami, ki so vsebovale 864 strežnikov.
Zakaj se je računalniški gigant lotil tega podviga in ob tem naznanil, da bo v prihodnje še gradil tovrstne podatkovne centre za storitve v oblaku? Podvodni podatkovni centri naj bi bili energetsko mnogo bolj učinkoviti, poleg tega pa trend selitve vse več storitev v oblak povečuje potrebe po podatkovnih centrih. Kako na ta trend gledate v vaši organizaciji? Se nagibate k selitvi storitev v oblak ali vaše dragocene podatke raje hranite v lastnih podatkovnih centrih?
Kako in predvsem kdaj se lotiti gradnje lastnega podatkovnega centra, kdaj najeti, kdaj pa postaviti v oblak, je tema, o kateri smo se razpisali danes. Spoznajte, kako lahko izkoristite zmožnost naprednih tehnologij za vzpostavitev podatkovnega centra, ki bo opremljen za to, kar prihaja.
Zakonitosti, ki veljajo v svetu podatkovnih centrov
Za začetek poglejmo najpomembnejše zakonitosti, ki veljajo v svetu podatkovnih centrov. Ker gre za enega izmed najbolj kritičnih elementov delovanja podjetij in ustanov, se večina teh poleg glavnega podatkovnega centra na primarni lokaciji, odloči še za sekundarno lokacijo ali več rezervnih lokacij. Uporaba (vsaj) dveh lokacij sama po sebi še ni igra ljubezni, zagotavlja pa redundanco.
Ko se torej znajdemo pred odločitvijo, ali zgraditi lasten podatkovni center ali ga najeti pri specializiranem ponudniku, se moramo najprej zavedati, da je za večjo varnost pred naravnimi katastrofami, varnostnimi incidenti in tehničnimi izpadi delovanja potrebno vzpostaviti (vsaj) 2 podatkovna centra, ki morata zadostiti vsem varnostnim, skladnostnim in vzdrževalnim vidikom.
Pri redundanci gre za nadomestno kapaciteto v primeru odpovedi delovanja primarne lokacije. S preklopom na drugo lokacijo lahko tako uspešno okrevamo po prekinitvi delovanja (disaster recovery) in dosežemo neprekinjeno poslovanje (business continuity). Če želimo, da lokaciji omogočata tovrstno delovanje, mora biti med njima vzpostavljena ne samo povezljivost, temveč tudi replikacija podatkov, ki se lahko izvaja z več sistemi hkrati (npr. na nivoju diskovnega sistema ipd.)
Kaj moramo vedeti, če se odločimo za lasten podatkovni center?
Ključen pogoj za postavitev lastnega podatkovnega centra je ustrezen prostor. Če vaše podjetje posluje na več lokacijah, morda to na prvi pogled ne deluje kot večja težava. Le-ta se pojavi, ko spoznamo vse zahteve, ki naj bi jim lokaciji zadostili. Po priporočilih strokovnjakov se mora sekundarni podatkovni center nahajati na drugi geografski ploskvi, kar za slovenske razmere pomeni, da postavitev podatkovnega centra v sosednji občini z vidika geografske razdalje, ni najboljša izbira.
Potrebujemo varen prostor, v katerem lahko opremo podatkovnega centra fizično zaščitimo pred različnimi vplivi okolja in omogočimo delovanje v optimalnih klimatskih pogojih (kar pozitivno vpliva na njeno življenjsko dobo). Prostor mora biti odporen na izpade v električnem omrežju, vdor vode, upoštevati pa je potrebno tudi elementarna tveganja (tektonika, bližina letališč, vojaških postojank, kemične tovarne itd.) in lokacijo uporabnikov oz. strank.
Sistem odvajanja toplote iz podatkovnih centrov je eden izmed ključnih elementov podatkovnega centra. Pravilno delovanje sistema odvajanja toplote namreč zagotavlja optimalno delovanje infrastrukturne opreme. Številna podjetja za vzdrževanje temperature podatkovnega centra uporabljajo tradicionalne metode hlajenja – klimatizacijo. Na trgu pa so prisotne tudi alternative, kot je uporaba morske vode ali deževnice za zmanjšanje porabe energije. Vodno hlajene strežniške omare prav tako lahko močno zmanjša stroške hlajenja podatkovnih centrov. Torej odgovor na naše prvo vprašanje – zakaj bi gradili podatkovni center na dnu morja? Hlajenje takega podatkovnega centa je enostavno, saj za to poskrbi nizka temperatura vode na morskem dnu. Ob tem pa tak podatkovni center za delovanje uporablja obnovljive vire, tako da bi naj bil njegov vpliv na okolje, vsaj po zagotovilih podjetja, ki se je tega podviga lotilo, praktično minimalen.
Uporaba obnovljivih virov energije
Tudi uporaba obnovljivih virov energije je zelo pomembna, saj so podatkovni centri veliki porabniki električne energije. Posamezen strežnik na vsako enoto energije, ki jo porabi za delovanje, potrebuje še približno enkrat toliko energije za hlajenje.
Ker si Evropa prizadeva, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina, EU v digitalni strategiji namenja pomembno mesto podnebno nevtralnim, energetsko učinkovitim in trajnostnim podatkovnim centrom. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo morali podatkovni centri, ki bodo želeli optimalno krmariti med potrebami uporabnikov, zahtevami zakonodajalcev in zmožnostmi podjetij, nadaljevati z investicijami v energetsko učinkovitost in izkoristiti priložnosti, ki jih bodo prinesle novosti na področju okoljevarstvenih politik.
Poleg vsega naštetega je za ustrezno delovanje potreben tudi primerno usposobljen kader, ki bo zagotavljal nemoteno delovanje kritične infrastrukture in ustrezno skrbel za varnost ter razpoložljivost delovanja strežniških in komunikacijskih sistemov. Tudi to področje prinaša številne izzive, saj kompleksnost, ki se je razvila v podatkovnih centrih, zahteva bolj sofisticirano in dolgotrajno odpravljanje težav.
Torej, kdaj je smiselno najemati?
Zagotovo takrat, ko nismo sposobni zagotoviti katerega izmed zgoraj navedenih pogojev. Odločimo se lahko za najem sekundarnega oz. rezervnega podatkovnega centra ali najem obeh lokacij.
Najamemo lahko vse gradnike podatkovnega centra ali pa samo posamezne gradnike, kot so primerno opremljen prostor za namestitev podatkovnega centra, strežniške kapacitete, diskovne kapacitete, virtualno infrastrukturo, vzdrževanje in drugo. Pri najemu se lahko ohrani možnost, da sami upravljamo z razpoložljivimi viri preko oddaljenega dostopa in tako je skrb, da bi kdo dostopal do naših podatkov, povsem odveč.
Zmagovalni koncept za vaše podjetje
Ne glede na to ali bomo podatkovni center zgradili sami ali ga najeli pri specializiranem ponudniku, se pojavi vprašanje, kaj zgraditi oz. kaj najeti. Svet programsko opredeljenih podatkovnih centrov je z virtualizacijo strežniških virov že prisoten v slovenskih podjetjih. Pot nadaljujemo z virtualizacijo pomnilniških sistemov in omrežij, trend pa kaže tudi v smer sodobnih aplikativnih rešitev z vsebniki, (ang. Containers), v katerih je mogoče enostavno doseči upravljanje virtualne infrastrukture v podatkovnem centru ter oblačnih storitvah (strežniki, pomnilniški sistemi, zabojniki) in podatkovnih centrov v oblaku.
Prednosti programsko opredeljenih podatkovnih centrov:
- poenostavljeno in fleksibilno upravljanje z viri,
neodvisnost, - avtomatizacija in orkestracija,
- stroškovna učinkovitost.
Prednost kombiniranih storitev, kot so varnostno kopiranje in obnovitev podatkov, je eden izmed glavnih razlogov zakaj podjetja migrirajo v oblak. Kljub mnogim ugodnostim, kot so zmanjšanje stroškov vzdrževanja (zastarele) informacijske opreme in konkurenčna prednost na trgu, ki jih prinaša selitev v oblak, pa se veliko slovenskih podjetij tega izogiba. Na drugi strani pa je tudi raziskava IDG Digital Business Study iz leta 2021 pokazala, da 71 % anketirancev v naslednjih dveh letih načrtuje vse ali del svojih delovnih obremenitev, ki se trenutno izvajajo v javnih oblakih, preselili nazaj v lastna IT okolja.
Glavna skrb je varnost
Že odkar pomnimo se oblakov nekako drži negativna konotacija. Prešeren je pisal “So brž pridrvili se črni oblaki … oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!”, če nekdo dela neizvedljive načrte radi rečemo, da “gradi zidove v oblakih”, ko se na lep sončen dan prikaže oblak, tudi ponavadi ni znak, da sledi nekaj dobrega. Pa se oblaka upravičeno drži slab sloves? Sodoben podatkovni center mora biti prilagodljiv, skalabilen, avtomatiziran in varen. Z oblačnimi storitvami lahko zadostimo večini teh funkcionalnosti, vseeno pa se pojavljajo vprašanja o spremenjenih procesih in odgovornostih, potreba po razvoju novih znanj znotraj ekipe, nepredvidljivih stroških, premajhno zmogljivostjo za podporo nekaterih aplikacij in predvsem vprašanje varnosti oziroma zaščite podatkov.
Magičnega recepta, ki bo ustrezal prav vsem organizacijam pri izbiri, gradnji, najemu ali modernizaciji podatkovnega centra, ni. Če pomislimo, da je na svetu več kot 7 milijonov podatkovnih centrov, se moramo pri tem zavedati, da so bile za gradnjo slehernega od teh predstavljene nekoliko drugačne zahteve. V Kontronu svojim strankam zato najprej radi prisluhnemo, nato pa v družbi naših arhitektov naprednih rešitev in z opremo proizvajalcev, kot je denimo Dell Technologies, pripravimo rešitev, ki odgovarja potrebam posamezne stranke.
Zato svetujemo, da se pred odločitvijo za najem storitev v oblaku, obrnete na zanesljivega strokovnjaka, ki vas bo znal pravilno usmeriti in predvideti razmere, ki se jih morda sami še ne zavedate. Naj bo podatkovni center tradicionalen, programsko usmerjen, oblačen ali hibriden, vedno poskrbite, da bo primeren za vaše potrebe, pa naj bo to na dnu morja ali “na nebu”!
Kot pravi Uroš Majcen, direktor kibernetske odpornosti v Kontron-u, se pri prenosu IT-storitev v oblak pojavljajo nove pasti kibernetske varnosti, ki jih prej nismo poznali in jih moramo vzeti v obzir pri načrtovanju prenosa. Pri selitvi v oblak morajo stranke same poskrbeti za varnost svojih podatkov in identitet, kontrolo dostopov, konfiguracije operacijskega sistema in drugih programskih rešitev, mrežno varnost ter uporabo šifriranja podatkov.
Pred prenosom dragocenih podatkov v oblak je torej resnično smiselno razmisliti o tem, kateri so tisti podatki, za katere je vseeno bolje, da ostanejo le pri vas.
»Za varnost podatkov v oblaku je odgovoren lastnik podatkov, ne ponudnik oblačnih storitev. Zato je z vidika varovanja podatkov v oblaku izjemno pomembno, da lastnik podatkov razume kibernetske grožnje v oblaku, kako jih identificiramo, kakšne ukrepe lahko sprejmemo za zagotavljanje kibernetske odpornosti pri poslovanju v oblaku ter kako naše varnostne zahteve proaktivno uskladimo s ponudnikom oblačnih storitev. Uroš Majcen, Kontron
